Planinska vas

Društvo CIVO bo sodelovalo v akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Akcija bo potekala po celi Sloveniji dne 17. aprila 2010. Več o akciji lahko preberete na strani www.ocistimo.si.

Koordinator GPR

Matjaž Majerič

matjaz.majeric@gibanje.org

Društvo CIVO Planinska vas

Planinska vas 39, 3225 Planina pri Sevnici

Mail: info@planinskavas.si

___________________________________________________________________________

Asfaltna baza v Planinski vasi – pravna država na preizkušnji

Odprto pismo

Predsednikom:

* Vlade RS
* Republike Slovenije
* Državnega zbora
* Odbora državnega zbora za okolje
* Poslanskih skupin

Ministri:

* Minister za okolje in prostor
* Minister za pravosodje
* Ministrica za notranje zadeve

Ostali:

* Varuh človekovih pravic RS
* Predsednik komisije za preprečevanje korupcije
* Mediji

Letos mineva 11 let od pričetka zgodbe, kako s močjo kapitala in dobrih političnih zvez (SDS, LDS, NSi) tako na lokalni kakor tudi državni ravni postaviš črno gradnjo za katero si na koncu nagrajen z uporabnim dovoljenjem.

V vseh teh letih smo priča izdanim sodbam in odločbam Ustavnega sodišča, Upravnega sodišča in Vrhovnega sodišča RS v prid krajanov, ki želimo samo to, da se asfaltna baza umakne iz našega neposrednega vaškega okolja, da zavarujemo naše zdravje, naravo, vodni izvir Bistrice in ohranimo kmetijsko dejavnost. Asfaltna baza pa se naj premesti v okolje, ki je primerno za to vrsto dejavnosti. Vsi dokumenti so na voljo na spletni strani http://www.planinskavas.si

V danem primeru gre za grobo sprenevedanje državnih oblasti (od lokalnih do najvišjih

organov v državi), Občine Šentjur, Upravne enote Šentjur, MOP, MJU, Inšpektorata za okolje in prostor RS, kot tudi same vlade. .

Da gre za grob nezakonit poseg v prostor govorijo naslednja dejstva. Asfaltna baza v Planinski vasi predstavlja tujek, saj je le ta nameščena sredi kmečkega okolja, na kmetijskem zemljišču in je sam kraj kmetijsko naravnan. Planinsko vas obkrožajo z ene strani Kozjanski park, z druge strani področje Bohorja katero spada pod Naturo 2000 in s tretje pomembno ekološko področje doline Gračnice. Sama asfaltna baza stoji tudi le slabih 100m od Glije jame, katera je naravni spomenik državnega pomena. V sami jami je tudi izvir reke Bistrice, kateri napaja z čisto vodo 90 gospodinjstev.

Že samo iz teh dejstev, bi morala država v imenu Pravičnosti do okolja in ljudi poskrbeti, da se asfaltna baza umakne, sam prostor pa sanira in tako povrne v prvotno stanje!

Ali smo državljani tisti, ki smo dolžni vlagati tožbe na sodišča, za nepravilnosti, ki jih izvaja država, ki je dolžna, da pri svojem delu spoštuje zakone.

Koliko truda smo v tem obdobju vložili zaradi nepravilnega delovanja državnih inštitucij, pričajo naslednji podatki:

Kratka kronologija dogodkov:

* Leta 1998 je zasebnik pripeljal asfaltno mešalnico iz bivše vzhodne Nemčije z zastarelo rusko tehnologijo. Po združitvi vzhodne in zahodne Nemčije le ta ni več ustrezala tehnološkim zahtevam, zato so jo Nemci odstranili.

* Kot črno gradnjo jo je zasebnik namestil na lokacijo kmetijskega zemljišča II. kategorije. Ta lokacija leži v neposredni bližini kmetije s hlevom, v katerem je 25 krav molznic in ki daje preživetje družini treh generacij, in v neposredni bližini kmetijskih zemljišč ostalih kmetov, na katere je vpliv asfaltne baze neposreden.

* 13.2.1998 Ministrstvo za okolje in prostor, inšpektorat RS za okolje in prostor izda odločbo: »rušenje in vrnitev okolja v prejšnje stanje«.

* 23.3.1998 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, enota Celje, izda odločbo »vrnitev zemljišča v prejšnje stanje«.

* Odločbi nista bili izvršeni.

* Da bi bilo obstoječe stanje možno legalizirati, je občina Šentjur aprila 1998 pristopila k dopolnitvi Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za druga območja kmetijskih zemljišč v občini Šentjur. Občinski svet ga je tudi sprejel, kljub nepravilnostim (glej Pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti).

* Krajani vložijo junija 1998 na Ustavno sodišče pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za druga območja kmetijskih zemljišč v Občini Šentjur z naslednjimi utemeljitvami:
* Ni bil izdelan prostorsko ureditveni plan (PUP) občine Šentjur.
* Ravnanje je bilo v nasprotju z 72. členom Ustave (ogroženo zdravo življenjsko okolje).
* Poseg v prostor je v nasprotju z varovanjem kulturne in naravne dediščine, opredeljene v 73. členu Ustave. S posegom se namreč grobo posega v prostor in ogroža Glijo jamo, ki je v varstvenem režimu kot geomorfološka podzemna naravna dediščina in je bila takrat v postopku obravnave predloga njene razglasitve za naravni spomenik. V Gliji jami je tudi vodni izvir reke Bistrice. Z izgradnjo takšnega industrijskega objekta bi bil njen status ogrožen.
* Takšen poseg v prostor bi trajnostno spremenil namensko rabo prostora, bivalne pogoje in ekološko ravnovesje. Povečala bi se nevarnost ekološke katastrofe, saj je pri delovanju asfaltne baze prisotna velika količina derivatov.

* Dne 21.10.1999 Ustavno sodišče izda Odločbo U-I-378/98, da se Odlok o dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za druga območja kmetijskih zemljišč v občini Šentjur razveljavi.

* Odlok se je razveljavil, vendar občina Šentjur ponovno prične s postopki za prejetje Prostorsko ureditvenega pogoja Občine Šentjur.

* Župan občine Šentjur v vnemi, da na vsak način izpelje postopek legalizacije asfaltne baze, leta 2000 ponovno prične s postopkom sprejetja PUP. Na 7.seji Občinskega sveta dne 31.7.2003 so občinski svetniki sprejeli PUP, katerega del je tudi sporni 47. člen, ki se nanaša na konkretne določbe na območju naselja Planinska vas. PUP so svetniki potrdili, ne da bi upoštevali dokument Zavoda RS za varstvo narave, v katerem je bilo navedeno, da je s stališča varstva narave načrtovanje sporne asfaltne baze nesprejemljivo. Župan bi moral v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi zadržati objavo takšnega akta, saj je le-ta bil neustaven in nezakonit. Toda ker je bil interes župana, da se asfaltna baza legalizira, objavo tega akta ni zadržal (glej dokument MNZ, Urad za lokalno samoupravo). Nadzor nad zakonitostjo sprejetega akta bi moralo izvajati tudi Ministrstvo za okolje in prostor, toda tudi oni so namenoma opustili ta nadzor in dopustili, da je akt bil veljaven.

* Pripombe, ki so jih krajani vložili na razgrnitev PUP in presojo vpliva na okolje, se niso upoštevale niti v najmanjši možni meri.

* Krajani 15.9.2003 ponovno vložijo zahtevo na Ustavno sodišče za oceno ustavnosti in zakonitosti 47. člena Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih Občine Šentjur, ki se nanaša na območje naselja Planinska vas, kjer je že bil zgrajen objekt asfaltna baza.

* 26.5.2005 je Ustavno sodišče RS izdalo Odločbo U-I-185/03-15, s katero je 47. člen odloka o prostorsko ureditvenih pogojih občine Šentjur razveljavilo.

* Razveljavitev odloka s strani Občine Šentjur kljub Odločbi Ustavnega sodišča ni bila izvedena, tako lahko asfaltna baza nemoteno obratuje.

* Upravna enota Šentjur dne 14.9.2004 izda nezakonito gradbeno dovoljenje v soglasju z Ministrstvom za okolje in prostor – ARSO.

* Na izdano gradbeno dovoljenje so krajani septembra 2004 zoper Ministrstvo za okolje in prostor vložili tožba na Upravnem sodišču in 11.7.2005 je bila izrečena Sodba v imenu ljudstva U 847/2005-37, da se tožbi ugodi v korist tožnikov.

* Kljub vsemu dne 28.7.2005 Upravna enota Šentjur izda dovoljenje za poskusno obratovanje za dobo enega leta in nato dne 12.7.2006 še Uporabno dovoljenje. Po našem mnenju je pri tem šlo za politično in angažirano dejanje pristojnih zoper večino prizadetih krajanov.

* Med tem časom se investitor asfaltne baze kot stranka z interesom pritoži na sodbo Upravnega sodišča na Vrhovno sodišče, ki pa je 10.10.2006 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in s Sodbo v imenu ljudstva U 847/2005-48 potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

* 30.11.2006 Ministrstvo za okolje, prostor in energijo izda Odločbo 351-02-250/2004-KB2, s katero se je razveljavilo Gradbeno dovoljenje z dne 14.9.2007.

* 27.3.2007 Ministrstvo za okolje in prostor izda Odločbo 35110-9/2007-3-KB s katero se je razveljavilo Uporabno dovoljenje z dne 12.6.2006.

* 3.5.2007 Inšpektorat RS za okolje in prostor območna enota Celje izda odločbo inšpekcijskemu zavezancu Asfalti Kovač, s katero je prepovedal oz. določil, da mora takoj po prejemu te odločbe ustaviti gradnjo asfaltne baze in odredil odstranitev objektov asfaltne baze. Inšpekcijskemu zavezancu je bila odločba vročena dne 21.5.2007.

* 24.5.2007 je bila s strani odvetnice – pooblaščenke družbe vložena pritožba zoper odločbo in s tem je po mnenju Inšpektorata RS za okolje in prostor Odločba z dne 3.5.2007 nična.

* 24.7.2007 Inšpektorat RS za okolje in prostor območna enota Celje ponovno izda odločbo, da mora takoj po prejemu te odločbe ustaviti gradnjo asfaltne baze in odredi ponovno odstranitev objektov asfaltne baze. Odločba je dvoumna, saj je navedeno, da mora ustaviti gradnjo asfaltne baze, le ta pa je že zgrajena vse od leta 1998, saj je tudi ves čas v obratovanju.

* 5.3.2008 Upravna enota Šentjur izda Sklep o dovolitvi obnove postopka uporabnega dovoljenja, na katero se je investitor AB pritožil, zato je Upravna enota Šentjur odstopila odločitev drugostopenjskemu organu MOP.

* 6.1. 2009 MOP zavrne Sklep o dovolitvi obnove postopka uporabnega dovoljenja in tako potrdi veljavnost uporabnega dovoljenja za črno gradnjo ( mimogrede: MOP je potrebovalo kar 10 mesecev za odločitev, čeprav je organ, v tem primeru MOP je dolžan izdati in vročiti odločbo o pritožbi stranki v skladu s 256. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP - UPB2, Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006, 126/2007 in 65/2008).(256. člen (Rok za odločbo o pritožbi) (1) Odločba o pritožbi mora biti izdana in vročena stranki, brž ko je to mogoče, najpozneje pa v dveh mesecih od dneva, ko je organ prejel popolno pritožbo. Če je pritožba nepopolna in jo pritožnik po pozivu dopolni, začne teči rok za izdajo odločbe tedaj, ko organ prejme dopolnitev pritožbe.)

Zaključek: Asfaltna baza obratuje legalno, stoji pa na črno.

(AB stoji na kmetijskem zemljišču II. Kategorije, brez gradbenega dovoljenja, del objekta stoji še na dveh tujih zemljišči)

Od odgovornih zahtevamo da:

Od Vlade RS in vseh odgovornih v državnih institucijah zahtevamo takojšne ukrepanje, in da nas o vsem pisno obveščajo. Želimo, da predvolilne obljube posameznikov (predsednika države, predsednika vlade in posameznih političnih strank) ne ostanejo obljube samo na papirju, temveč tudi v praksi.

Navajamo samo nekaj členov Ustave in zakonika, ki so prebivalcem Planinske vasi kršene:

* 15. člen Ustave Republike Slovenije določa, da se človekove pravice in temeljne svoboščine uresničujejo neposredno na podlagi ustave ter da je z zakonom mogoče predpisati le način uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ……
* 35. člen ustave določa, da je zagotovljena nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic.
* Pravico do zdravega življenjskega okolja nam zagotavlja 72. člen Ustave Republike Slovenije.
* Po določbi točke 5, 1 člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1-UPB1, Uradni list št. 39/2006, spremembe Ur.l. RS, št. 70/2008-ZVO-1B) predstavlja emisijo neposredno ali posredno izpuščanje ali oddajanje snovi v tekočem, plinastem ali trdnem stanju ali energije (hrup, vibracije, sevanje, toplota in svetloba) iz posameznega vira v okolje. Določba 6. točke istega člena nadalje opredeljuje pojem obremenitve okolja z emisijo in jo definira kot vsak poseg oziroma posledico posega v okolje, ki je izključno ali hkrati povzročila ali povzroča onesnaženje okolja, razvrednotenje okolja, tveganje za okolje ali poškodbo okolja, ter raba in izkoriščanje naravnih dobrin, ne glede na to ali gre za obremenjevanje ali obremenjenost okolja.
* Po 75. členu Stvarnopravnega zakonika (SPZ, Ur. l. RS, št. 87/2002) mora lastnik nepremičnine pri uporabi nepremičnine opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna ali povzročajo znatnejšo škodo………
* Konkretno pravno varstvo pred grozečo škodo in vznemirjanjem zagotavlja 133. člen Zakona o obligacijskih razmerjih (OZ-UPB1, Ur. l. RS, št. 97/2007), po katerem je mogoče zahtevati odstranitev vira, od katerega grozi večja škoda, ter vzdržanje dejavnosti, iz katere izvira vznemirjanje ali škodna nevarnost, če nastanka vznemirjanja ali škode ni mogoče preprečiti z ustreznimi ukrepi
*

Ali res lahko govorimo o državi Sloveniji kot pravni državi?

Vaše pisne odgovore pričakujemo v roku 8 dni.

S spoštovanjem,

Matjaž Majerič l.r.

Mihaela Kotnik l.r.

Vaš podpis lahko prosim prispevate tukaj

Na naši straneh smo objavili osveženo kronologijo, ki kaže ignorantski in brezbrižni odnos oblasti do okolja in pravne države:”……………5.3.2008 Upravna enota Šentjur izda Sklep o dovolitvi obnove postopka uporabnega dovoljenja, na katero se je investitor AB pritožil, zato je Upravna enota Šentjur odstopila   odločitev drugostopenjskemu organu MOP. Organ, v tem primeru MOP je dolžan izdati in vročiti odločbo o pritožbi stranki v skladu s  256. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP - UPB2, Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006, 126/2007 in 65/2008).(256. člen (Rok za odločbo o pritožbi)      (1) Odločba o pritožbi mora biti izdana in vročena stranki, brž ko je to mogoče, najpozneje pa v dveh mesecih od dneva, ko  je organ prejel popolno pritožbo. Če je pritožba nepopolna in jo  pritožnik po pozivu dopolni, začne teči rok za izdajo odločbe tedaj, ko organ prejme dopolnitev pritožbe. Do danes, 14.12.2008 drugostopenjski organ na MOP še vedno pritožbe ni obravnaval, kljub temu, da je z zakonom predpisan dvomesečni rok potekel pred sedmimi meseci. “Celotna kronologija:  http://www.planinskavas.si/?page_id=6    

Preprečitve delovanja asfaltne baze se vlečejo kot jara kača, medtem ko ta nemoteno deluje, onesnažuje in reklamira svojo dejavnost. 

Asfaltna baza v idilični kozjanski vasici Planinska vas že deset let buri duhove. Vaščani in ekološka gibanja ji ves čas nasprotujejo, v javnost pa o njej curljajo različne informacije. Enkrat asfaltna baza obratuje z dovoljenji, drugič ne. Žoganje med republiškim inšpektoratom, sodišči in upravno enoto ter vaščani in ekološki gibanji je postalo že stalnica. Za dodatno razburjenje pa je tokrat poskrbel lastnik asfaltne baze, ki je na obvoznici v Šentjurju postavil oglaševalski jumbo plakat podjetja Asfalt Kovač d.o.o.

‘V Zvezi ekoloških gibanj Slovenije taki obliki reklam ostro nasprotujemo, še posebej, ker je Kovač eden od hujših kršiteljev okoljske zakonodaje. Reklamiranje onesnaževanja! To dejanje obsojamo in smatramo kot posmeh demokraciji,’ je o reklamiranju asfaltne baze v Planinski vasi na jumbo plakatih pojasnil predsednik Zveze ekoloških gibanj Slovenije Karel Lipič.

Razočaranja pa prav tako ne more skriti vodja Civilne iniciative Mihaela Kotnik: ‘Ob pogledu na reklamni plakat dobim asociacijo na ministra Podobnika in šentjursko nedotakljivo gospodo, ki imajo skupno dogovorjeno stališče. Njihovo skupno stališče je, da baza naj bo, če je že, ne glede na to koliko gorja povzroča tam živečim ljudem, kakšno je to breme za okolje in v kakšni nevarnosti je vodno zajetje v bližini baze. Še vedno je to ogledalo politike in kapitala, ki imata prednost pred stroko in zdravo logiko.’

In zakaj se je direktor podjetja odločil za reklamiranje? Odgovarja direktor Gregor Kovač: ‘Z mojega vidika se mi oglaševanje storitev podjetja, ki normalno posluje ne zdi sporno. Za oglaševanje smo se odločili iz znanih razlogov, zakaj se podjetja odločajo za oglaševanje svojih storitev. Da bi povečali prepoznavnost in s tem povečanje prodaje.’ (MT)

Vir: Wikipedia

Peticijo, ki jo je Civo izročil Stavrosu Dimasu pa si lahko ogledate tukaj: Stališče Civo

(.doc, 27 kB)

Stavros Dimas je na neformalnem srečanju okoljskih ministrov na Brdu pri Kranju spravil protokol v neroden položaj, saj se je sam odpravil peš do protestnikov in prevzel peticijo o okoljskih kršitvah v Sloveniji. Pozneje je poudaril, da je dialog zelo pomemben, predvsem pri okoljskih vprašanjih:”S civilnimi pobudami imamo skupen interes in to je zaščita okolja v korist ljudi.”

Vsekakor bi se lahko minister Podobnik od Dimasa naučil osnove, kaj mora početi Minister za okolje in prostor.

Peticija, slike in video s protesta: http://users.volja.net/jurin/Razno.htm

PETICIJA:

CIVILNA DRUŽBA SLOVENIJE (CDS) IN NJEN KOORDINACIJSKI ODBOR ZA EKOSOCIALNO DRUŽBO (KOESD) torej ZDRUŽENE CIVILNE INICIATIVE V RS 

zaradi premnogih hudih kršitev  okoljskih in prostorskih predpisov RS oz. EU (Direktive IPPC, Direktive o gradnji cest, Direktive o prometu po cestah, Direktive o presoji vplivov na okolje itd.) ter posledično zaradi hudih kršitev ustavnih  in zakonskih pravic prizadetega prebivalstva do zdravega bivalnega  in delovnega okolja od strani odgovornih v RS, še posebej pa zaradi korupcije in ignorance oblastnikov RS do pritožb civilne družbe in prizadetega prebivalstva z 21.12.07 in z 28.1.08 v zvezi s temi kršitvami, naslavljamo na: 

KOMISIJO EU – PREDSEDNIKA g. JOSE MANOELA BAROSSA, KOMISARJA EU ZA OKOLJE g. DIMASA STAVROSA, SVET MINISTROV ZA OKOLJE DRŽAV ČLANIC EU 

P  E  T  I  C  I  J  O  

z zakonitimi zahtevami za zagotovitev varstva narave, varstva naravne in kulturne dediščine ter  zdravega človekovega  okolja v RS. Zato zahtevamo: 

zaustavitev poslovanja onesnaževalcev z okoljsko najnevarnejšimi napravami oz. njihovo omejitev na minimum (10 %) v vseh primerih, kjer še nimajo okoljevarstvenega dovoljenja v skladu z direktivo IPPC EU in delujejo na črno po 31.10.2007 (Cinkarna Celje, Tovarna akumulatorjev Črna na Koroškem, Cementarna Trbovlje, Kemiplas Dekani, Salonit Anhovo, Aero  Celje itd.) ali nimajo drugih potrebnih dovoljenj in delujejo na črno že nad  10 let npr. kot je Asfaltna baza Planinska vas, ki mora biti takoj odstranjena iz kmetijskega okolja,  

zaustavitev  gradnje spornega odseka hitre  ceste Koper – Izola zaradi kršitev predpisov: o varstvu najboljših kmetijskih zemljišč, o varstvu naravne in kulturne dediščine v naravnem amfiteatru v dolini Pivol, o varstvu kulturne dediščine -zaščitene kmetije Božič v Pivolu, zaradi korupcije in številnih zlorab odgovornih, zaradi kršitev direktive EU o cestah, ki nalaga gradnjo novih AC čimbolj po obstoječih cestah, zaradi škode na proračunu RS v višini 60 milijonov EUR itd.,  

zaustavitev načrtovanja tretjega pomola Luke Koper, kar bi na novo uničilo cca. 130 ha najboljših nenadomestljivih KZ na Ankaranski bonifiki in bi še za 200-300 odstotkov dodatno onesnažilo zrak z ozonom in prašnimi delci, saj Vlada RS tam načrtuje novo obširno industrijsko cono z umazanimi tehnologijami (slovenski Honkong) in celo velikanski plinski terminal (6 MRD m3 plina letno) ter plinsko elektrarno, že po lanski študiji (ZZV Celje) pa je zrak na tem gosto poseljenem območju za 50 odstotkov bolj onesnažen (z ozonom in prahom) kot kjerkoli v RS, 

takojšnjo zaustavitev načrtovanja trase 3. razvojne osi, ki je v nasprotju z načeli trajnostnega prometnega sistema, z načeli gospodarnosti, varovanja okolja, interesi prizadetega  prebivalstva pa tudi Alpske konvencije, koncept, ki ga država ponuja, krši vsa ta načela in interese, v njem pa se skriva predvsem interes kapitala, država naj takoj pripravi nov predlog posodobitve obstoječih cest, ki bo temeljil na navedenih načelih,   

sprejem potrebnih ukrepov, da se v najkrajšem času bistveno zmanjša abnormalno gost in za zdravje ter varnost ljudi  prenevarnem prometu (hrup, izpušni plini, tresenje kamionov) v tranzitu od Lendave do Maribora itd. ter da se končajo tudi problemi pri parkiranju teh kamionov na tleh naše domovine, saj gre pri tem tranzitu predvsem za tuje interese, na škodo našega prebivalstva in naravnega ter življenjskega okolja, Slovenija ne bo več predpražnik, vozišče in  smetišče za tuje interese, nočemo biti hlapci domačih in tujih gospodarjev oz. ozkih interesov, 

preselitev intenzivnih živalskih farm iz gosto naseljenih območij (Log pri Brezovici, Pomurje…) iz vodovarstvenih področij na bolj primerna območja ter zmanjševanje preintenzivnega kemičnega kmetijstva, živinoreje, zlasti za izvoz,  

podporo in razvoj za sonaravno pridelavo hrane ter za samooskrbo RS z glavnimi kmetijskimi  pridelki ter prepoved uporabe GSO in semen v RS, 

sanacijo vodnih virov za pitno vodo v Prekmurju, Apaški dolini in v drugih krajih, 

ohranitev tradicionalne Ljubljanske centralne tržnice – kulturnega spomenika in Plečnikove dediščine pred sporno podzidavo z garažami zaradi ozkih spornih interesov priviligiranih skupin s kapitalom in odstranitev ter omejitev prometa v mestnem jedru v Ljubljani, ker je že sedaj mesto preonesnaženo s prometom, na kar je opozorila tudi Komisija EU konec 2007, oblasti v RS in v Ljubljani, pa to ignorirajo;  

 zaustavitev nebrzdanih apetitov ljubljanskih mestnih oblastnikov po:  pozidavi,    podiranju dreves, krčenju zelenih površin, izkoreninjanju vrtičkarstva- uničevanju zdravega življenjskega okolja v imenu kapitala ozkih izbranih skupin ter v nasprotju z interesi prizadetega prebivalstva v Ljubljani z okolico, predstavniki Društva vrtičkarjev LJ hočemo soodločati pri reševanju vrtičkarske problematike v okviru prostorskega načrta, kajti vrtičkarji imamo odgovorno nalogo v stiku med človekom in naravo in v boju za zdravo življenjsko okolje ter za ohranitev narave,  

zaustavitev tudi drugih spornih načrtov za pozidavo: Triglavski narodni park, umetna komercialna naselja na Krasu, megazabavišče pri Novi Gorici, steklena mega- piramida v Vipavski dolini ali drugje v RS, sporna okoljsko agresivna širitev letališča Lesce pri Radovljici v prelepem naravnem okolju ter v Sečovljah ob zaščitenem Krajinskem parku Sečovlje in na območju edinih tovrstnih naravnih solin v Evropi, številna sporna golf igrišča na najboljših kmetijskih zemljiščih v Slovenski Istri ali Lipici, s hudim zastrupljanjem okolja ter s premnogimi apartmaji za prodajo- sporni nepremičninski posli, gradnja 110 KV daljnovoda v Renčah čez hiše prebivalcev kot rekonstrukcija  obstoječega  z 20 KV,  brez presoje vplivov na okolje,  

Če se bo  pozidava nadaljevala s tem tempom, bodo po ocenah strokovnjakov do 2057 pozidana vsa obdelovalna zemljišča v RS. Zato zahtevamo revizijo vseh načrtov pozidave, v kateri bomo sodelovali tudi mi iz CDS, do takrat pa moratorij na nove gradnje na obdelovalni zemlji. 

Zaradi ignorance do naših zakonitih zahtev iz pritožbe z 21.12.07 ter iz sklepov z 28.1.08 in posledično zaradi povzročanja še hujših podnebnih sprememb, od pristojnih ponovno zahtevamo takojšnjo razrešitev ministra na MOP g. Janeza Podobnika ter vseh direktorjev  in sekretarjev na MOP  ter imenovanje bolj poštenih in odgovornih oseb, ki bodo spoštovale naravo, okolje in prizadeto prebivalstvo v RS. 

Pristojne v Komisiji EU prosimo, da v okviru svojih pristojnosti v institucijah EU in SE ukrepajo za čimprejšnjo zagotovitev teh naših zakonitih zahtev in pravic. 

Ljubljana, 7.4.08                Koordinator: Jožef Horvat        Organizator: Mihaela Kotnik  

V vednost: - Mediji, domači in tuji,          - Ambasadorji držav članic EU Ljubljana

ZGO navaja, da mora biti od tujega zemljišča odmaknjeno 50 cm. Objekt asfaltne baze v Planinski vasi sega na dva tuja zemljišča. Na vprašanje, kako je upravna enota lahko izdala gradbeno dovoljenje, saj je del baze na tujem zemljišču, smo dobili odgovor, da je odmik od tujega zemljišča 51 cm.  In kako bi lahko investitor ublažil z drevesno vegetacijo, saj nima dovolj zemljišča v lasti niti za asfaltno bazo s pripadajočimi objekti. Da se bo dokazalo, da je asfaltna baza v Planinski vasi na tujem zemljišču, smo morali lastniki zemljišč na okrajnem sodišče sprožiti postopek, ki že teče tri leta in še vedno ni končan. Lahko zatrdimo, da gre za namerno odmikanje, saj je zadnji narok bil odpovedan zaradi izobraževanja geodeta. 

Ker se postopek z naroki odmika že tri leta  sumimo najmanj na pristranskost Okrajnega sodišča v Šentjurju.

Obveščeni: Ministrstvo za pravosodje

Upravna enota Šentjur pri Celju nas je obvestila, da je 5.3.3008 izdala Sklep o dovolitvi obnove postopka, glede na dejstvo, da se je uporabno dovoljenje opiralo na predhodno vprašanje- gradbeno dovoljenje,  ki ga je pristojni organ pozneje v bistvenih točkah drugače rešil.

To si interpretiramo tako, da bodo ponovno odločali o uporabnem dovoljenju. Upamo, da bo UE Šentjur tokrat pravično in dokončno odpravila bazo in nam povrnila dostojno življenje v naši vasi.

Sklep o dovolitvi obnove postopka

Vezano na vaš dopis z dne 3.3.2008, št. 35401-50/2006/17 ugotavljate:

- da ne držijo naše trditve, da je gradnja nezakonita in okolju nevarna;

- za nastalo situacijo krivite predhodni pravni red, katere učinke ni mogoče za nazaj popravljati, zato je nastala nenavadna in zapletena pravna situacija.

V zvezi z dejstvi vam moramo osvežiti potek dogodkov:  za objekt je bilo resnično izdano okoljevarstveno soglasje. Vendar je bilo soglasje izdano navkljub negativnim mnenjem Zavoda za varstvo narave. Dokumente, v kolikor so izgubljeni, si lahko ogledate na internetu:

- Zavod za varstvo narave RS, 30.7.2003 (http://www.planinskavas.si/dokumenti/rrd.pdf), str. 3:« Glede na to, da nam strokovne podlage, ki jih zahteva zgoraj zahtevano mnenje Agencije RS za okolje, niso bile posredovane v pregled in obravnavo v postopku priprave prostorsko ureditvenih pogojev in naravovarstvenega mnenja k predlogu PUP občine Šentjur, ostaja strokovno stališče varstva narave o sprejemljivosti ureditve prostorske ureditve z vidika varstva narave v primeru posega – asfaltna baza v Planinski vasi (predlog št. K26.15), negativno.« Zavod za varstvo narave tudi ni nikoli izdal soglasja k posegu.

- Inšpektorat RS za okolje in prostor (MOP, 13.2.1998, str. 3, http://www.planinskavas.si/dokumenti/mk980.pdf,):«… predstavlja poseg v prostor, ki trajno spreminja njegovo namensko rabo, bivalne pogoje in ekološko ravnovesje v naravi ter krajinske značilnosti.«

- Na škodljivost vas vseskozi opozarjajo tudi drugi, dokumente lahko najdete na spletu www.planinskavas.si, področje E-knjižnica.

Legalizacijo in s tem obratovanje objekta, ki je škodljiv okolju in zdravju (preberite še enkrat zgoraj mnenja lastnih služb), sta povzročila predvsem ARSO (Agencija RS za okolje) in MOP (Ministrstvo za okolje in prostor), ker nista upoštevala strokovna mnenja o škodljivosti  pri izdaji soglasij. Takšno stanje ohranja MOP še danes z nedelovanjem inšpekcijskih služb in večmesečnim iskanjem izgubljenih dokumentacij.

Zato vam odgovarjamo na stališče, da ne držijo naše trditve, da je gradnja nezakonita in okolju nevarna z navedbo Odločbe Ustavne sodišča:«

Odločba o razveljavitvi 47. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 78/03), kolikor v določbah pod naslovom “Konkretne določbe” na območju naselja Planinska vas (Pl2) načrtuje legalizacijo asfaltne baze Ur.l. RS, št. 57/2005« (http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r07/predpis_ODLU847.html) Podroben pregled sodbe vam bo pojasnil, da je takšna odločitev sodišča predvsem posledica upoštevanja mnenj o zdravju ljudi in varovanju okolja! (http://www.planinskavas.si/dokumenti/odlocbaus.pdf)  

Po odločbi Ustavnega sodišča asfaltne baze ni mogoče legalizirati. Zato vas opozarjamo, da je vaša najpomembnejša dolžnost ohranjati ustavni red. S temi trditvami, da gradnja ni nezakonita (ne glede na Ustavno sodišče) in s tem, da že tri leta ne ukrepate v smeri ustavitve in odstranitve baze, namerno kršite namen odločbe Ustavnega sodišča! Ne glede na zapletenost in nenavadnost pravnega položaja ter upravnih sporov ste v prvi vrsti dolžni izvesti ukrepe v smeri zagotavljanja ustavnega reda, kar je nad vsemi podzakonskimi neusklajenostmi ter vaša prva odgovornost. Zato izgovori za neobstoj pravnih okvirov in neukrepanje inšpektorata niso sprejemljivi, saj pasivnost inšpekcij pomeni najtežjo kršitev pravne ureditve v RS pri nas in s tem kršenje osnovnih, ustavnih načel (uporabno dovoljenje je v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča, ki razveljavlja legalizacijo).

Ministrstvo za okolje in prostor, ministra in inšpektorje še enkrat opozarjamo in spominjamo, da je ustavni red osnovna in temeljna dobrina Republike Slovenije, ki so ga dolžni spoštovati, ohranjati, predvsem pa zagotavljati.

Društvo CIVO

P.s.: O nezakonitosti gradnje vas moramo spoštovani državni sekretar dr. Mitja Bricelj žal tudi poučiti, da je bila gradnja vseskozi nezakonita (črna gradnja brez ustreznih dovoljenj), razen v vmesnem obdobju, ko ste ji nestrokovno podelili soglasja. Še danes gradnja  nima gradbenega dovoljenja, zato nas resnično skrbi stanje v državi RS. Nikakor ne  moremo razumeti, da lahko državni sekretarji MOP-a trdijo, da na črno postavljene gradnje, ki še po 10-ih letih obratovanja nimajo  gradbenega dovoljenja, niso nezakonite?

Dopis MOP z dne 3.3.2008